Področna zakonodaja

 
 

Zaščita posebnih pravic romske skupnosti se ureja še v naslednjih področnih zakonih:


LOKALNA SAMOUPRAVA


1)
Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), Ur. l. RS, št.  72/1993
 

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 6/1994 Odl.US: U-I-13/94-65, 45/1994 Odl.US: U-I-144/94-18, 57/1994, 14/1995, 20/1995 Odl.US: U-I-285/94-105, 63/1995, 73/1995 Odl.US: U-I-304/94-9, 9/1996 Odl.US: U-I-264/95-7, 39/1996 Odl.US: U-I-274-95, 44/1996 Odl.US: U-I-98/95, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 68/1998 Odl.US: U-I-39/95, 74/1998, 12/1999 Skl.US: U-I-4/99 (16/1999 popr.), 36/1999 Odl.US: U-I-313/96, 59/1999 Odl.US: U-I-4/99, 70/2000, 94/2000 Skl.US: U-I-305-98-14, 100/2000 Skl.US: U-I-186/00-10, 28/2001 Odl.US: U-I-416/98-38, 87/2001-ZSam-1, 16/2002 Skl.US: U-I-33/02-7, 51/2002-ZLS-L, 108/2003 Odl.US: U-I-186/00-21, 77/2004 Odl.US: U-I-111/04-21, 72/2005, 100/2005-UPB1, 21/2006 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/2007-ZSPDPO, 60/2007, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10)
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
5. odstavek 39. člena: razglaša pravico do romskega predstavnika v občinskem svetu.
 
39. člen
Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.
 
101.a člen: poimensko navaja 20 slovenskih občin, ki so bile dolžne romski skupnosti zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu do leta 2002.
            
              101.a člen
Občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002.
 

2) Zakon o lokalnih volitvah (ZLV),  Ur. l. RS, št. 72/1993

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 7/1994, 33/1994, 61/1995 Skl.US: U-I-213/95, 70/1995, 20/1998 Odl.US: U-I-283/94, 51/2002, 11/2003 Skl.US: U-I-417/02-7, 73/2003 Odl.US: U-I-346/02-13, 72/2005, 72/2005-ZLS-M, 100/2005-UPB1, 121/2005, 22/2006-UPB2, 70/2006 Odl.US: U-I-49/06-30, 46/2007 Odl.US: U-I-468/06-14, 54/2007 Odl.US: U-I-7/07-22, Up-1054/07-24, 60/2007, 94/2007-UPB3, 45/2008)
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
7. člen: kjer izpostavlja, da imajo pripadniki romske skupnosti tako pasivno kot tudi aktivno volilno pravico v volitvah v občinski svet.
            
             7. člen
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta – predstavnika romske skupnosti imajo pripadniki te skupnosti, ki imajo volilno pravico.
 
3. odstavek 8. člena: kjer govori o obstoju posebnega občinskega volilnega imenika za pripadnike romske skupnosti. 
 
8. člen
Volilna pravica državljanov za volitve predstavnika romske skupnosti se evidentira s posebnim občinskim volilnim imenikom občanov -pripadnikov te skupnosti.

4. odstavek 9. člena:


9. člen

Za ugotovitev števila članov občinskega sveta iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter za določanje volilnih enot in števila članov občinskega sveta, ki se volijo v posamezni volilni enoti, se ne upošteva števila članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti.
  

2. odstavek 10. člena:

            
             10. člen
             Člani občinskega sveta – predstavniki romske skupnosti se volijo po večinskem načelu.


23. člen

Volilna enota za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ter volilna enota za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti je območje občine.
 

3. odstavek  33 člena: 


33. člen 
Za volitve članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter članov občinskega sveta – predstavnikov romske skupnosti se imenuje posebna občinska volilna komisija. 
  

36. člen

V posebni občinski volilni komisiji za izvolitev članov občinskega sveta – predstavnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti morata biti vsaj en član in en namestnik člana pripadnika narodne skupnosti oziroma romske skupnosti.


2. odstavek 49. člena:

            
              49. člen

Kandidate za člane občinskega sveta – predstavnike romske skupnosti določijo volivci – pripadniki romske skupnosti v občini, s podpisi najmanj 15 volivcev ali organ društvene organizacije Romov v občini.
 
 

3) Zakon o financiranju občin (ZFO-1), Ur.l. RS, št. 123/2006

(Spremembe: Ur.l. RS, 101/2007 Odl.US: U-I-24/07-66, 57/2008, 94/2010-ZIU, 36/2011)

Člen, ki omenja romsko skupnost: 
 

20. člen

(sofinanciranje uresničevanja pravic narodnih skupnosti
in romske skupnosti)

(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.

(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.

 

UPRAVNO PRAVO
 

4) Zakon o evidenci volilne pravice (ZEVP),  Ur.l. RS, št. 52/2002

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 11/2003 Skl.US: U-I-417/02-7, 73/2003 Odl.US: U-I-346/02-13, 118/2006, 1/2007-UPB1) 
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
2. odstavek 2. člena: govori o evidentiranju volilne pravice pripadnikov romske skupnosti z volilnim imenikom.
 
2. člen
Volilna pravica državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti) ter državljank in državljanov RS, pripadnic in pripadnikov romske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: državljani RS, pripadniki romske skupnosti) se evidentira z volilnim imenikom.
 
5. točka 15. člena: omenja, da je volilni imenik državljanov Republike Slovenije, ki so pripadniki romske skupnosti, eden izmed volilnih imenikov Sloveniji. Nadalje navaja, da ta imenik sestavi posebna komisija.
 
15. člen
Volilni imeniki so:
    1. splošni volilni imenik,
    2. volilni imenik državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
    3. volilni imenik za volitve v Evropski parlament,
    4. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti in
    5. volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti.
    Volilne imenike iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena sestavi pristojni organ, volilne imenike iz 2. točke ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, volilni imenik iz 4. točke komisija ustrezne samoupravne narodne skupnosti, volilni imenik iz 5. točke pa posebna komisija. Volilne imenike iz prejšnjega odstavka, razen volilnega imenika iz 2. točke, potrdi pristojni organ. Volilni imenik iz 2. točke prejšnjega odstavka potrdi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice.
 
5. del (40., 41., 42., 43. in 44. člen):
 
5. Volilni imeniki državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti

40. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti ima naslednje stolpce: zaporedno številko, priimek in ime, spol, datum rojstva, stalno prebivališče in opombe.

41. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, na območju, kjer ta skupnost živi, sestavi posebna komisija, ki jo na predlog društev oziroma zvez društev pripadnikov romske skupnosti imenuje občinski svet.
Za vsako volišče se sestavi poseben volilni imenik.
V volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, vpiše komisija državljana RS, ki je pripadnik romske skupnosti.
Pripadnost romski skupnosti se ugotavlja na podlagi izjave državljana RS oziroma na podlagi vpisa v volilni imenik državljanov RS pripadnikov romske skupnosti na preteklih volitvah. V primeru dvoma se ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če niso izpolnjeni pogoji za vpis, komisija o tem izda odločbo.
Komisija lahko določi podrobnejša merila za izpolnjevanje pogoja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

42. člen
Komisija iz prejšnjega člena ima predsednika in dva člana.
Komisija za sestavo volilnega imenika mora biti ustanovljena ter njen predsednik in člana imenovani najpozneje pet dni po razpisu volitev.

43. člen
Volilni imenik državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti, potrdijo predsednik in člana komisije za sestavo volilnega imenika s podpisom in pečatom občine.
Komisija predloži volilni imenik najpozneje v 15 dneh po razpisu volitev pristojnemu organu v potrditev.
Pristojni organ pred potrditvijo volilnega imenika preveri, če so državljani RS iz prvega odstavka tega člena vpisani v evidenco volilne pravice državljanov RS s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

44. člen
Za volilne imenike državljanov RS, pripadnikov romske skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 19. do vključno 24. člena tega zakona.

 

KULTURA IN UMETNOST

 

5) Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), Ur.l. RS, št. 96/2002  

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 123/2006-ZFO-1, 7/2007 Odl.US: U-I-35/04-11, 53/2007, 65/2007 Odl.US: U-I-276/05-11, 77/2007-UPB1, 56/2008, 94/2009 Odl.US: U-I-278/07-17, 4/2010, 20/2011, 100/2011 Odl.US: U-I-210/10-10)

Členi, ki omenjajo romsko skupnost:

2. odstavek 65. člena (pristojnosti države)

...
Poleg javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz prejšnjega odstavka država financira tudi tiste, ki so posebej namenjeni:

– slovenskim narodnim skupnostim v Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški ter Slovencem po svetu,

– avtohtonima italijanski in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti,

– kulturni integraciji manjšinskih skupnosti in priseljencev, če njihovi kulturni programi oziroma projekti presegajo lokalni pomen,

– potrebam slepih, gluhonemih in drugih skupin prebivalstva s posebnimi potrebami.

...

6) Zakon o knjižničarstvu (ZKnj), Ur.l. RS, št. 87/2001 

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 96/2002-ZUJIK)

Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
25. člen: govori o splošnih knjižnicah na narodnostno mešanih območjih, kjer naj se zagotavlja knjižnična dejavnost, namenjena romski skupnosti in komuniciranje v jeziku te skupnosti.
 
25. člen
(splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih)
Splošne knjižnice na narodnostno mešanih območjih, zagotavljajo tudi knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Te knjižnice zagotavljajo pripadnikom teh skupnosti komuniciranje v njihovem jeziku.
Splošne knjižnice iz prejšnjega odstavka pripravijo program dejavnosti v soglasju s predstavniki narodnih skupnosti.
 
2. odstavek 33. člena: navaja kot eno izmed nalog nacionalne knjižnice skrb za zbirko knjižničnega gradiva romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji.

33. člen
(nacionalna knjižnica)
Nacionalna knjižnica je osrednja državna knjižnica. Nacionalna knjižnica je javni zavod.
Nacionalna knjižnica izvaja v okviru knjižnične javne službe poleg dejavnosti iz 2. člena tega zakona še naslednje naloge:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih založb, pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (Slovenika) ter temeljne tuje literature;
– skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki živijo zunaj Republike
 

7) Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Ur.l. RS, št. 16/2008

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 123/2008, 8/2011, 30/2011 Odl.US: U-I-297/08-19)

Člen, ki omenja romsko skupnost:

1. člen

(namen zakona)

(1) Ta zakon določa načine varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: dediščina) ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom omogočiti celostno ohranjanje dediščine.

(2) Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas.

(3) Dediščina se deli na materialno in živo dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina.

(4) Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin in občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj.

(5) Za izvrševanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L št. 39 z dne 31. 12. 1992, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3911/92/EGS), ta zakon določa pristojni organ in kazni za kršitev uredbe.

 

8) Zakon o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ur.l. RS, 29/10 stran 3867
 

Člen, ki omenja romsko skupnost:

4. člen

(naloge sklada)

(1) Sklad opravlja naslednje naloge:

– izvaja nacionalni kulturni program v delu, ki pokriva ljubiteljske kulturne dejavnosti, ter spremlja in analizira stanje s svojega delovnega področja;

– skrbi za kakovostno rast ljubiteljskih kulturnih dejavnosti in predstavitev dosežkov;

– skrbi za ohranitev, negovanje in razvoj žive ljudske kulture kot dela kulturne dediščine;

– neodvisno odloča o izbiri programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki se financirajo iz nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ter z izbranimi izvajalci teh programov in projektov sklepa pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju;

– neodvisno odloča o izbiri programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti posameznikov oziroma organizacij različnih narodnosti v Republiki Sloveniji, ki se financirajo iz nepovratnih sredstev proračuna Republike Slovenije, razen o izbiri programov in projektov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti, o katerih neposredno odloča ministrstvo, pristojno za kulturo;

– spremlja delo izvajalcev kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter nadzoruje porabo tistih javnih sredstev, ki jih izvajalci kulturnih programov in projektov pridobijo na podlagi pogodb, sklenjenih s skladom;

– zagotavlja strokovno-organizacijsko podporo ljubiteljskim kulturnim društvom in njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;

– samostojno ali v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, društvi in njihovimi zvezami ter drugimi pripravlja prireditve in izobraževanja ter izdaja publikacije s svojega delovnega področja;

– organizira kulturne prireditve;

– izvaja projekte in programe za samoupravne lokalne skupnosti s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti, skladno s pogodbo, sklenjeno med skladom in samoupravno lokalno skupnostjo;

– sodeluje s kulturnimi organizacijami Slovencev v zamejstvu in po svetu ter s tujimi sorodnimi organizacijami;

– podeljuje priznanja in denarne nagrade na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti;

– sodeluje z državnimi organi in civilno družbo pri načrtovanju strateških usmeritev na področju društvene kulture;

– vodi zbirke podatkov, določene s tem in drugimi zakoni;

– po pooblastilu ministrstva, pristojnega za kulturo, lahko opravlja tudi druge naloge, ki zadevajo ljubiteljske kulturne dejavnosti;

– opravlja druge strokovne naloge v skladu z namenom, za katerega je bil ustanovljen.

(2) Z aktom o ustanovitvi sklada se lahko določi, da ta opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če so povezane z nalogami iz prejšnjega odstavka ali če so nujen pogoj za njihovo izvedbo.
 

VZGOJA-IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 
 

9) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), Ur.l. RS, št. 12/1996 (23/1996 popr.)
 

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2, 79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011 Odl.US: U-I-205/10-23)
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
11. in 18. alineja 25. člena: predvidevata izvajanje prilagojenega učnega programa in dopolnilnega izobraževanja za romske otroke. 
 
25. člen
(pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje)

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:

– sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,

– sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

– določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,

– sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,

– določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,

– določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,

– določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,

– določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno-izobraževalnih predmetov v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,

– določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,

– določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

– sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,

– potrjuje učbenike za splošnoizobraževalne predmete,

– ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,

– ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona,

– daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:

– programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,

– program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,

– program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,

– prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,

– izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
 

81. člen: med drugim omenja, da se iz proračuna zagotavljajo sredstva za pripravo in subvencioniranje cene učil in učbenikov  za izobraževanje Romov ter del sredstev za osnovnošolsko izobraževanje Romov.

1. Javne šole
a) Državni proračun
81. člen
(šole)

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi ter s kolektivno pogodbo ter plače s prispevki in davki in drugi osebni prejemki za pripravnike:

– osnovnim šolam za izvedbo obveznega programa, dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek, dveh ur interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do četrtega razreda in najmanj 50% sredstev za podaljšano bivanje od petega do šestega razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva učencev prvega razreda,

– glasbenim šolam za izvedbo programa osnovnega glasbenega izobraževanja,

– šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, razen za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve,

– domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,

– poklicnim, srednjim tehniškim in srednjim strokovnim šolam,

– gimnazijam in

– višjim strokovnim šolam.

Sredstva za delavce, ki opravljajo zdravstvene storitve, se zagotavljajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo financiranje na področju zdravstva.

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za materialne stroške v skladu z normativi in standardi ter za investicijsko vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme:

– zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

– domovom za učence in dijaškim domovom za vzgojno dejavnost,

– poklicnim, srednjim tehniškim in drugim strokovnim šolam,

– gimnazijam in

– višjim strokovnim šolam.

Iz sredstev državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za kritje materialnih stroškov v skladu s standardi in normativi za izvedbo osnovnošolskega izobraževanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena, in sicer za:

– nadomestila stroškov delavcem v skladu s kolektivno pogodbo,

– nabavo učil in učnih pripomočkov opredeljenih kot drobni inventar,

– potrošni material za pripravo in izvedbo pouka,

– stroške obveznih ekskurzij,

– oskrbo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z odločbo o usmeritvi,

– prevoze učencev s posebnimi potrebami v skladu z določbo šestega odstavka 56. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97 in 59/2001) ob pouka prostih dnevih in

– prevoze predšolskih otrok v skladu s 15. členom zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/2000).

Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za investicije v poklicne, srednje tehniške in druge strokovne šole, gimnazije, šole oziroma zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovne šole narodne skupnosti, višje strokovne šole, dijaške domove in druge šole, katerih ustanovitelj je država.

Če je ustanovitelj gimnazije mestna občina, sredstva iz prvega in tretjega odstavka tega člena v celoti ali v določenem deležu zagotavlja mestna občina v skladu s pogodbo, ki jo skleneta mestna občina in Vlada Republike Slovenije.

Iz državnega proračuna se zagotavljajo tudi sredstva za dejavnosti in naloge, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja:

– del prispevkov za pokojninsko zavarovanje za vajence z učno pogodbo,

– del prispevkov za invalidsko zavarovanje učencev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju,

– sredstva za pripravo in za subvencioniranje cene učbenikov in učil za osnovno šolo, za šolstvo narodne skupnosti in za izobraževanje pripadnikov slovenskega naroda v zamejstvu in zdomstvu ter Romov,

– sredstva za subvencioniranje učbenikov z nizko naklado,

– sredstva za pripravo in izvedbo mature, zaključnega izpita ter za preverjanje znanja učencev ob koncu posameznih obdobij v osnovni šoli,

– sredstva za razvoj poklicnega izobraževanja vajencev,

– sredstva za izvedbo programa Urada Republike Slovenije za mladino,

– sredstva za raziskovalno, razvojno ter eksperimentalno dejavnost, strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, informacijsko-dokumentacijsko in muzejsko dejavnost,

– sredstva za strokovna posvetovanja in delo strokovnih društev,

– sredstva za razvoj učne tehnologije,

– sredstva za šolo za ravnatelje,

– sredstva za dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke slovenskih delavcev na začasnem delu v tujini,

– sredstva za zaposlovanje in usposabljanje pripravnikov, za mednarodno sodelovanje, za delovanje šolskih knjižnic in mediotek ter učbeniških skladov,

– sredstva za tekmovanja učencev, vajencev in dijakov ter študentov višjih šol in za posebne oblike dela z nadarjenimi,

– sredstva za štipendiranje za pedagoški poklic in za subvencioniranje šolnin,

– sredstva za mladinsko in za strokovno periodiko ter za subvencioniranje cene strokovne literature,

– sredstva za nagrado Republike Slovenije na področju šolstva,

– sredstva za šolsko televizijo in radio,

– sredstva za razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju,

– sredstva za obšolske dejavnosti učencev, vajencev in dijakov,

– sredstva za subvencioniranje prevozov in prehrane za učence, vajence in dijake ter študente višjih šol,

– del sredstev za osnovnošolsko izobraževanje Romov,

– sredstva za mednarodno dejavnost,

– sredstva za podporo izobraževalne dejavnosti v zamejstvu,

– sredstva za delovanje strokovnih svetov,

– sredstva za raziskovalno in inovativno dejavnost učencev, dijakov, vajencev in študentov višjih šol,

– sredstva za obvezne zdravniške preglede dijakov, vajencev in študentov višje strokovne šole zaradi praktičnega pouka oziroma praktičnega izobraževanja,

– sredstva za izvedbo obravnave in postopkov usmerjanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami,

– sredstva za prevoze učencev osnovne šole in sredstva za varstvo vozačev, katerih pot v šolo je ogrožena zaradi velikih zveri.

Sredstva iz državnega proračuna za subvencioniranje prevozov vajencev, dijakov in študentov višjih šol, ki se šolajo v oddaljenosti 5 km ali več od kraja bivanja, se zagotovijo tako, da znaša višina subvencije prevoza največ 70 odstotkov, odvisno od socialnega položaja upravičenca, oddaljenosti od kraja šolanja ter možnosti bivanja v dijaškem oziroma študentskem domu.

 
c) Zagotavljanje sredstev
84. člen
(normativi in standardi)
Javnim šolam se zagotavljajo sredstva v skladu z normativi in standardi, ki jih določi minister. Pred določitvijo normativov in standardov si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta in reprezentativnih sindikatov na področju šolstva.
    Za vzgojo in izobraževanje:
    – na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
    – na narodno mešanih območjih,
    – otrok Romov,
    – otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnih programov, prilagojene izobraževalne programe ali posebni program vzgoje in izobraževanja, določi minister posebne normative in standarde.
    Normative in standarde za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
    Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, delovno oziroma učno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativno-računovodske in tehnične službe, ter merila za oblikovanje oddelkov in skupin in za vrednotenje materialnih stroškov ter standarde za prostor in opremo.
 

 

10) Zakon o vrtcih (ZVrt), Ur.l. RS, št. 12/1996

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 44/2000, 78/2003, 113/2003-UPB1, 72/2005, 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/2009-ZIUZGK, 36/2010, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU)
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
7. člen: določa, da se s tem zakonom ureja predšolska vzgoja romskih otrok.

7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
 
6. odstavek 14. člena: omenja, da se za vzgojo otrok Romov sprejmejo posebni standardi in normativi.

14. člen
(programi v vrtcu)
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.

29. člen

(državni proračun)

Iz državnega proračuna se v skladu z normativi in standardi zagotavljajo sredstva za:

– oddelke vrtcev v bolnišnicah, katerih dejavnost je namenjena območju države in polovico sredstev za plače in prejemke ter davke in prispevke za vzgojitelje v oddelkih vrtcev, ki delujejo v drugih bolnišnicah, k delovanju katerih je dalo soglasje tudi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo,

– oddelke predšolske vzgoje v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, katerih ustanovitelj je država,

– plačilo višjih stroškov za oddelke, kjer se pri vzgojnem delu uporablja italijanski jezik oziroma kjer vzgojno delo poteka dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku ter za oddelke otrok Romov in

– del sredstev za investicije v nepremičnine in opremo na narodno mešanih območjih.


 

11) Zakon o osnovni šoli (ZOsn), Ur.l. RS, št. 12/1996

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 33/1997, 54/2000 Odl.US: U-I-72/96, 59/2001, 71/2004, 23/2005-UPB1, 53/2005, 70/2005-UPB2, 60/2006 (63/2006 popr.), 81/2006-UPB3, 102/2007, 87/2011)
 
Člen, ki omenja romsko skupnost:
 
9. člen
(pravice romske skupnosti)
Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
 

12) Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva (ZNPS), Ur.l. RS, št. 56/1994

 
Člen, ki omenja romsko skupnost:
 
4. člen
(prejemniki nagrad)

Nagrado lahko prejme posameznik, skupina, zavod ali druga organizacija s področja predšolske vzgoje, obveznega osnovnega šolstva, osnovnega glasbenega šolstva, izobraževanja in usposabljanja otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, srednjega šolstva, izobraževanja odraslih, višjega in visokega šolstva, dijaških in študentskih domov, šolstva pripadnikov madžarske in italijanske narodnostne skupnosti in Romov, šolstva pripadnikov slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ter dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za Slovence po svetu.

Nagrado lahko prejme posameznik, skupina, zavod ali druga organizacija, če deluje na posameznem področju najmanj deset let.

Posameznik lahko prejme nagrado za življenjsko delo, če je na posameznem podr, očju deloval najmanj 30 let.  

13) Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS), Ur.l. RS, št. 42/2010


Člen, ki omenja romsko skupnost:

12. člen

(status nacionalne mladinske organizacije)

(1) Mladinska organizacija, ki ima status organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju v skladu s prvim odstavkom in 1. oziroma 2. točko drugega odstavka prejšnjega člena, pridobi status nacionalne mladinske organizacije, če ima najmanj 300 članic oziroma članov in je organizirana tako, da ima v statutu oziroma drugem internem aktu opredeljene notranje teritorialno organizirane enote, ki delujejo v večini statističnih teritorialnih enot v Republiki Sloveniji, določenih na ravni NUTS 3 v skladu s predpisi Evropske unije o skupni klasifikaciji teritorialnih enot.

(2) Mladinska organizacija iz prejšnjega odstavka, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, si pridobi status nacionalne mladinske organizacije, ne glede na pogoje glede članstva in teritorialne organiziranosti iz prejšnjega odstavka.

(3) Za podelitev statusa nacionalne mladinske organizacije se uporabljajo določbe 13. in 14. člena tega zakona.
 

 

JAVNO OBVEŠČANJE
 

14) Zakon o medijih (ZMed), Ur.l. RS, št. 35/2001

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 54/2002 Skl.US: U-I-177/02-5, 62/2003, 73/2003 Odl.US: U-I-177/02-15, 113/2003 Odl.US: U-I-181/01-12, 16/2004 Odl.US: U-I-106/01-27, 123/2004 Odl.US: U-I-207/01-20, 96/2005-ZRTVS-1, 60/2006, 69/2006-ZOIPub, 110/2006-UPB1, 36/2008-ZPOmK-1, 77/2010-ZSFCJA, 90/2010 Odl.US: U-I-95/09-14, Up-419/09-15, 87/2011-ZAvMS)
  
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
1. alineja 1. točke 4. člena: navaja, da RS podpira ustvarjanje programov, ki so pomembni za uresničevanje pravice romske skupnosti do javnega obvečanja in do obveščenosti. V 4. točki 4. člena se RS obvezuje, da bo uresničevanje te pravice tudi financirala.
Javni interes na področju medijev

4. člen

(1) Republika Slovenija podpira medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so pomembne:

– za uresničevanje pravice državljanov oziroma državljank Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov oziroma pripadnic slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, do javnega obveščanja in do obveščenosti;

– za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev;

– za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete;

– za vzpodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev;

– za kulturo javnega dialoga;

– za utrjevanje pravne in socialne države;

– za razvoj izobraževanja in znanosti.

(2) Republika Slovenija podpira razvoj tehnične infrastrukture na področju medijev.

(3) Republika Slovenija posebej podpira ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin namenjenih slepim in gluhonemim v njih prilagojenih tehnikah ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.

(4) Za sofinanciranje uresničevanja javnega interesa na področju medijev iz prejšnjih odstavkov zagotavlja Republika Slovenija sredstva v državnem proračunu.

 
Pomemben tudi 8. člen, ki prepoveduje spodbujanje k nestrpnosti in neenakopravnosti.

8. člen

Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.
 

78. člen

(1) Izdajatelj iz tega člena lahko pridobi status lokalnega radijskega oziroma televizijskega programa, če izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje:

– da je v programu zagotovljeno objektivno in nepristransko obveščanje prebivalcev lokalne skupnosti ter uravnoteženo predstavljanje različnih mnenj in stališč o političnih, kulturnih, verskih, gospodarskih in drugih vprašanjih, pomembnih za njihovo življenje in delo;

– da je imenovan programski odbor, v katerem so zastopani interesi lokalne skupnosti s področja gospodarstva, kulture, izobraževanja in športa ter izdajatelja programa;

– da so programske vsebine pretežno lokalnega značaja in jih sooblikujejo prebivalci lokalne skupnosti;

– da razširjajo programske vsebine iz življenja in dela Slovencev v zamejstvu, pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti ter Romov, če so vidne in slišne na območjih, kjer te skupnosti živijo;

– da je v primerjavi z ostalimi radijskimi oziroma televizijskimi programi, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena in oddajajo na istem območju, v dnevnem času tega programa zagotovljen večji delež programskih vsebin lokalnega značaja;

– da izdajatelj, ki zaprosi, da se njegovemu programu dodeli status posebnega pomena, v okviru svoje dejavnosti ne sme izdajati drugih programov. Če izdaja druge programe, morajo za pridobitev statusa izpolnjevati pogoje vsi programi;

– da za status posebnega pomena lokalnih radijskih in televizijskih programov lahko zaprosi izdajatelj, pri katerem imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj trije delavci, za regionalne in nepridobitne radijske in televizijske programe pa izdajatelj, pri katerem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom vsaj šest delavcev.

(2) Programski odbor iz druge alinee prejšnjega odstavka, ki ima najmanj tri (3) člane, spremlja uresničevanje programske zasnove, seznanja odgovornega urednika s svojimi stališči in predlogi, daje mnenje k programski zasnovi in opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in aktom o ustanovitvi programskega odbora. Akt o ustanovitvi programskega odbora ter njegove spremembe oziroma dopolnitve mora izdajatelj v petnajstih (15) dneh po sprejemu poslati v vednost agenciji.

(3) Odločbo o dodelitvi statusa lokalnega radijskega ali televizijskega programa izda agencija, po predhodnem mnenju pristojnega ministrstva.

(4) agencija lahko v primeru, če lokalni radijski ali televizijski program ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz tega člena, status z odločbo odvzame in o tem obvesti pristojno ministrstvo.

 

15) Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS), Ur. l. RS, št. 96/05

(Spremembe: Ur.l. RS, št. 109/2005-ZDavP-1B, 105/2006 Odl.US: U-I-307/05-18, 26/2009-ZIPRS0809-B (31/2009 popr.)
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
4. alineja 1. točke 3. člena: o javni službi na področju radijske in televizijske dejavnosti vzpostavlja pravico do radijske in televizijske oddaje za romsko skupnost.
 
Javna služba na področju radijske in
televizijske dejavnosti
3. člen
(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
– dveh nacionalnih televizijskih programov;
– treh nacionalnih radijskih programov;
– radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
– po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
– radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
– radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
– teleteksta, internetnega in mobilnega portala.

1. alineja 1. točke 4. člena: pa zagotavlja verodostojnost in nepristranskost informativnih oddaj, ki naj omogoča pripadnikom romske skupnosti objektivno javno obveščenost.

4. člen
(1) V programih iz prvega odstavka prejšnjega člena RTV Slovenija zlasti:
– zagotavlja verodostojne in nepristranske informativne oddaje, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah, zlasti članicah Evropske unije, in o pomembnih svetovnih temah tako, da posredovane vsebine omogočajo objektivno javno obveščenost državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter romske skupnosti, ki živi v Sloveniji;

 

16) Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, (ZSTAgen), Ur.l. RS, 50/11 stran 6819

 
4. odstavek 4. člena (opredelitev javne službe)
 
(4) STA mora v okviru javne službe zagotavljati vsebine o delovanju avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine o delovanju romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za pripadnike drugih narodnih in etničnih skupnosti v Republiki Sloveniji, vsebine za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v okviru dnevnega angleškega servisa vsebine za tujo javnost v Republiki Sloveniji.


GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

 
17) Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-1), Ur.l. RS,  93/2005
(Spremembe: Ur.l. RS, št. 127/2006-ZJZP, 20/2011-ZSRR-2)

Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
13. alineja 3. člena: navaja, da je eden izmed ciljev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja tudi razvoj naselij, kjer živi romska skupnost. Za romsko skupnost je pomembna tudi 8. alineja 3. člena, ki navaja, da je ustvarjanje pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost tudi eden izmed ciljev skladnega regionalnega razvoja.

3. člen
(cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja)
Cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so:
    – zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
    – preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi,
    – spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja,
    – razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regija, h, ob upoštevanju , njihovih posebnosti,     &nd, , ash; zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojn, ih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu dela,
    – povečanje blagostanja , prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,
    – krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,
    – ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v razvojnih regijah,
    – spodbujanje vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse,
    , ;– uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,
    – , zmanjševanje razlik , v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdr, avju,
    – uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,
    – razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki Sloveniji ter
    – spodbujanje gospodarskega sodelovanja s Slovenci iz sveta.
 
7. točka 12. člena: navaja, da regionalni razvojni programi regij, kjer živi romska skupnost, vključujejo tudi razvojne programe teh območij.
 
12. člen
(regionalni razvojni program)
(1) Z regionalnim razvojnim programom se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, javno-zdravstvenega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja v razvojni regiji ter določijo instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.
    (2) Regionalni razvojni program sprejme svet regije najmanj leto in pol pred iztekom prejšnjega programskega obdobja.
    (3) Regionalni razvojni program je sestavljen iz strateškega in programskega dela.
    (4) Strateški del regionalnega razvojnega programa se lahko pripravi za več razvojnih regij skupaj.
    (5) Sestavine strateškega dela regionalnega razvojnega programa so: analiza stanja in problemov razvoja, razvojna predvidevanja sektorskih razvojnih programov, skupna regionalna vizija, cilji in usmeritve ter razvojne prioritete regije.
    (6) Sestavine programskega dela regionalnega razvojnega programa so: razvojni programi regionalnega pomena s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter navedbo predvidenih virov financiranja, sistemi spremljanja in vrednotenja, organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa in ocena vplivov na zdravje, okolje in enake možnosti.
    (7) Regionalni razvojni programi obmejnih razvojnih regij vključujejo tudi programe čezmejnega sodelovanja in programe razvoja slovenske manjšine v zamejstvu. Regionalni razvojni programi regij, v katerih živijo avtohtoni narodni skupnosti in romska skupnosti, vključujejo programe razvoja območij na katerih živijo te skupnosti.
    (8) Regionalni razvojni program predstavlja dogovor med zvezami občin ali občinami in vlado o razvoju regije v programskem obdobju.
    (9) Vlada, na predlog ministrice, pristojne za regionalni razvoj oziroma ministra, pristojnega za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za regionalni razvoj), predpiše minimalno obvezno strukturo in metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi načine spremljanja in vrednotenja učinkov regionalnega razvojnega programa, v skladu z metodološkimi navodili in načeli kohezijske politike EU.
    (10) Regionalni razvojni program se uresničuje z izvedbenimi načrti regionalnega razvojnega prog, rama.


 

GOSPODARSKI SUBJEKTI

18) Zakon o socialnem podjetništvu, Ur. l. RS, št. 20/11 stran 2667

Člen, ki omenja romsko skupnost:

6. člen

(posebni pogoji zaposlovanja)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena, socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, ki se na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87. in 88. Pogodbe uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide, zlasti pa:

a) invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;

b) brezposelnih oseb, pri katerih so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in imajo zato bistveno manjše možnosti, da se zaposlijo ali ohranijo zaposlitev ali v zaposlitvi napredujejo;

c) brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe);

d) brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republi, ke Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve);

e) brezposelnih oseb:

– nad 55 let starosti,

– pripadnikov romske skupnosti,

– mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja,

– ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestane kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali so osebe v programu ali v dveh letih po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali so brezdomci, (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

(2) Za namen ugotavljanja kvote iz druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona se v najbolj ranljivo skupino na trgu dela uvrščajo dolgotrajno brezposelne osebe še 24 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju, iskalci prve zaposlitve ter težje zaposljive osebe iz druge, tretje in četrte alineje točke e) prejšnjega odstavka pa še največ 12 mesecev od zaposlitve v socialnem podjetju.


 

MEDNARODNI ODNOSI 



19) Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (MKUNM), Ur.l. RS-MP, št. 4/1998
 

20) Zakon o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (MELRJ), Ur.l. RS-MP, št. 17/2000.

(Sprememba: Ur.l. RS-MP, št. 7/2007) 
 
Členi, ki omenjajo romsko skupnost:
 
4. člen
Republika Slovenija ob deponiranju listine o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči, da sta na ozemlju Republike Slovenije regionalna ali manjšinska jezika v smislu te listine italijanski in madžarski jezik in da bo v skladu z drugim odstavkom 2. člena listine uporabljala za ta dva jezika naslednje odstavke in pododstavke III. dela listine:
    Iz 8. člena:
    odstavek 1 a (i, ii), b (i, ii,, iii), c (i,ii,iii), d (i,ii, , iii), e (iii), f (iii), g, h, i
    odstavek 2.
  ,   Iz 9. člena:
    odstavek 1 a, b, c, d
   &a, mp;nb, sp;odst, , avek 2 a, b, c
    Iz 10. člena:
    odstavek 1
    odstavek 2
    odstavek 3
    odstavek 4
    odstavek 5
    Iz 11. člena:
    odstavek 1 a (i), e (i)
    odstavek 2
    odstavek 3
    Iz 12. člena:
    odstavek 1 a, d, e, f,
,     odstavek 2
    odstavek 3
    Iz 13. člena:
    odstavek 1
    odstavek 2
    Iz 14. člena:
    odstavka a, b.
    V skladu s petim odstavkom 7. člena listine bo Republika Slovenija določbe od prvega do četrtega odstavka 7. člena smiselno uporabljala tudi za romski jezik.
 

 

KAZENSKO PRAVO
 

21) Kazenski zakonik (KZ-1), Ur.l. RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.)
(Spremembe: Ur.l. RS, št. 39/2009, 55/2009 Odl.US: U-I-73/09-19, 56/2011 Odl.US: U-I-262/10-18, 91/2011)
Aktualne novice
Delavnica: Dekada romskega svetnika
Inštitut za narodnostna vprašanja pripravlja v petek, 7. 11. 2014, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta, zaključno delavnico z naslovom Dekada romskega svetnika. Osrednji govorec bo dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
več...
Rezultati lokalnih volitev 2014
Na portalu Lokalne volitve 2014 lahko spremljate rezultate lokalnih volitev .
več...
4. Mednarodna konferenca Romano Kher
V četrtek, 25. septembra 2014 bo organizirana  4. Mednarodna konferenca Romano Kher. Konferenca bo potekala  v hotelu Diana (Murska Sobota), z začetkom ob 9. uri.   
več...