Kultura

 
 

MATERIALNA IN DUHOVNA KULTURA ROMOV
 

Romske navade in običaji

 
Najpomembnejši in najštevilnejši v romski skupnosti so običaji, ki se vežejo na rojstvo, poroko in smrt.
 
Rojstvo: Nosečnica (khamni romni) uživa posebno pozornost in skrb cele skupnosti. Da bi se otrok rodil zdrav, se mora držati številnih predpisov in prepovedi: ne sme jesti načetega sadja; če krade sadje, se z rokami ne sme dotakniti obraza, ker bo otrok imel na obrazu (ali po telesu) znamenje v velikosti sadeža; ne sme videti mrliča, ker bo otrok imel »mrtvaško« barvo, ipd. Nosečnici se ne sme ničesar odrekati in ničesar skrivati pred njo, predvsem ne hrane; ne sme se ji kazati grdih stvari; ne sme se je zmerjati ali za njo metati kamenje. Romi nosečnico ves čas varujejo pred demoni.
 
Romska imena so zelo različna. Izvirna romska imena so v večini pozabljena zaradi pritiskov in prilagajanju družbam, znotraj katerih Romi živijo. Naj omenimo nekaj romskih imen, ki so vendarle še znana: Kamal in Kamala (boga ljubezni), Sumnal (svet), Pijanka (deklica z izvira), Durija (nedosegljiva), Duda (svetloba), Delthan (božji kraj, lahko tudi ime Kristjan), Enila (poletje), Deldiva (Bogdana), itd. Romi so sicer večinoma prevzemali imena iz družbenega okolja.
 
Sunet ali obrezovanje: Vsi Romi muslimanske in judovske veroizpovedi že od nekdaj opravljajo sunet ali obrezovanje moških potomcev. Ponavadi opravijo to pri otrocih v starosti od treh do sedmih let, lahko pa tudi prej. Po drugi svetovni vojni je ta običaj delno opuščen, saj Romi niso imeli ljudi, ki bi obrezovanje lahko opravljali. To je prej ponavadi opravljal brivec, ki je bil strokovnjak za to. Brivec je ponavadi prišel na dom in opravil obred. Sedaj ta običaj opravljajo v klinikah pod skrbnim nadzorom zdravnikov.
 
 
 

Romski poklici in umetniške veščine v preteklosti

 
Zdravilci
Z zdravljenjem so se ukvarjale predvsem starejše ženske, ki so pri svojem delu uporabljale številne naravne elemente (ogenj, voda, mesec, …), mineralne snovi, rastline ter živali, v katerih magično in zdravilno moč so verjeli. Uporaba teh sredstev je bila povezana z različnimi obredi, ki so jih spremljali z magičnimi izreki. Kot vnaprejšnjo zaščito pred uroki (boleznimi) pa so uporabljali amulete – predmete rastlinskega živalskega in mineralnega izvora, ki so jih nosili pri sebi. Romi ponekod še danes nosijo amulete kot obrambo pred boleznimi ali kot zdravilo. Poznali so tudi vrsto naravnih zdravilnih zelišč, ki so jih uporabljali za preprečevanje bolezni.
 
Jasnovidci – vedeževalci
Že od nekdaj so Romi opravljali poklice, kot je napovedovanje prihodnosti s pomočjo črne magije, odstranjevanje urokov (prekletstev, itd.), ženske so se ukvarjale z napovedovanjem prihodnosti iz kart, fižola, ali z dlani. Zaradi tovrstnih poklicev se je pogosto dogajalo, da so jih državne in cerkvene oblasti preganjale.
 
Kovači
Poleg podkovanja konj so kovači popravljali in izdelovali tudi kmečka orodja. V Sloveniji je bil kovaški poklic med Romi najbolj razširjen med dolenjskimi in belokranjskimi Romi, predvsem v XIX. in v začetku XX. stoletja, ko so predstavljali poglavitne tovrstne obrtnike. Kovaško obrt med Romi zasledimo v vseh deželah, kjer so se naselili.
 
Trgovci – prekupčevalci s konji
Ker so bili izredni poznavalci konj, so poznali vrsto trikov, s katerimi so vešče »predelali« in usposobili starega, bolnega in mršavega konja, kar jim je prinašalo precej dobička. Za nizko ceno so kupovali stare, mršave, bolne ali nadušljive konje, jih pozdravili, nahranili in jih nerazpoznavne prodajali na sejmih za višjo ceno. Tudi kmetje so se pri trgovini s konji za posredništvo najraje obračali na Rome.
 
Dreserji živali (npr. krotilci medvedov – mečkarji)
 
Glasbeniki in zabavljači: cirkusantje, akrobati.
 
V srednjem veku so bili Romi v mestih južnoslovanskih pokrajin delno zaposleni tudi kot sluge bogatejšega mestnega sloja. V glavnem so bile to ženske.
Raziskovalci logično domnevajo, da so imeli v Indiji tudi vojaške in svečeniške funkcije. Izven Indije pa za te poklice ni bilo več potrebe, ostali so zvesti tradiciji in obdržali predvsem tiste poklice, ki so bili ustrezni nomadskemu načinu življenja.
 
 

Religija in verovanja

 
Romski naziv za Boga je Del ali Devel. Ime izvira iz staroindijskega naziva Deva, ki ej nekdo, ki človeku kaj daje. Bog je deva, ker daje ves svet. V Indiji beseda deva pomeni božanstvo v najširšem pozitivnem smislu, tako tudi v romskem jeziku beseda Devel ali Del ohranja isti pomen.
Nasprotje Boga je Beng (hudič), ki je po romski mitologiji sodelavec pri ustvarjanju sveta, ki ga je Bog ustvaril iz zrna peska z dna oceana. Sama beseda beng izvira iz staroindijske besede vyanga, ki pomeni žabo. Naziv za žabo v hindujskem jeziku je beng. Romski naziv za hudiča je očitno istega porekla, le da je v romščini ta beseda dobila abstrakten pomen, medtem ko ima v jeziku hindu konkreten pomen te živali.
Ob bogu in hudiču pa Romi verjamejo še v mnoge druge sile dobrega in zla, oz. v bitja, ki delujejo po principu čisto – nečisto. Človekovo usodo pa določajo sojenice, ki jih Romi imenujejo Urne ali Muti.
Romi so vedno sprejeli religijo skupnosti, v kateri so živeli, ker so se tako želeli izogniti religioznim preganjanjem in si pridobiti naklonjenost tam živečega prebivalstva. Kljub temu pa so zadržali tudi lastna verovanja.
Romi v vzhodnoevropskih državah častijo Kali Saro (črno Saro), v nekaterih balkanskih državah (Srbija) pa častijo paralelno žensko božanstvo Bibi, ki je menda istega izvora, kar kaže na to, da so Romi v Indiji slavili Šivin kult in pripadali sekti sakti, za katero je značilno čaščenje ženskega božanstva.
 
 

Romski jezik

 
Čeprav je za romsko kulturo značilno, da se prenaša po ustnih izročilih in da ni ohranjenih pisnih spomenikov, nekateri temu nasprotujejo. A. Š. Dekurdemanš trdi, da so Romi imeli svojo abecedo sestavljeno iz 23 črk, hieroglifov. Mnogi drugi raziskovalci pa njegov vidik odločno zavračajo in trdijo, da so Romi uporabljali konvencionalne znake, ki so omogočali vizualno sporazumevanje. Ta tajna koda sporazumevanja se imenuje šikajmako ali patrina, kar pomeni list z drevesa, saj so za sporazumevanje uporabljali listje, perje, kovinske in steklene predmete, ali pa so na točno določenih mestih izpisovali znake. Vsako pleme naj bi imelo svoj znakovni sistem. Tudi danes ima romski jezik izredno veliko dialektov, ki so posledica razseljenosti Romov po svetu.
V romskem jeziku je veliko besed, ki izvirajo iz raznih držav in dežel, kar je posledica stalnih selitev Romov. Zanimivo pa je, da so slovnične oblike in besednjak, kljub nekaterim spremembam, podobne tistim v indoevropskih jezikih, ki jih v Indiji govorijo še danes. Zlasti mnogo besed izvira iz jezikov hindi, punjabi in dardic. Tako v romščini najdemo besede iranskega, armenskega, grškega izvora. Romski jezik so bogatili tudi madžarski, italijanski , španski, slovenski in drugi evropski jeziki. Posledica tega so vse večje težave pri sporazumevanju Romov iz različnih skupin, ker se razlike med dialekti poglabljajo.
 
 

Romi in glasba

 
Ne vemo natančno, kdaj in od kod so prišli Romi v Evropo, vemo pa, da so do neke mere vplivali na evropsko klasično glasbo. Nomadski Romi, ki naj bi prišli v Evropo iz severne Indije, okoli leta 420 po Kr., naj bi bili večinoma glasbeniki in plesalci. Potovali so s turško armado, jo zabavali, potem pa odšli naprej po Evropi in si služili kruh z zabavanjem ljudstva. Ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja je ciganska tradicionalna glasba začela bolj in bolj zanimati tedanji srednji razred in še posebej aristokrate, ki so Rome vabili na svoje dvorce, saj so bili navdušeni nad njihovim načinom življenja in njihovo »idealizirano« svobodo. Ker so na tovrstnih dvorcih delovali in ustvarjali tudi številni klasični glasbeniki, sta ciganska glasba in kultura posredno vplivali nanje in se kazali v njihovem delu.
Med številnimi madžarskimi glasbeniki v tistem času je imel samo Janos Bihari (1764–1827), virtuozni glasbenik, ki je delal v nacionalni operi, romske korenine.
Romski enkratni glasbeni slog najdemo tudi v srednjeevropski in judovski glasbi, flamencu ter plesni in jazz glasbi, prav tako pa je romska glasba vplivala na skladatelje kakor so: Liszt, Bizet, Brahms, Verdi, Rahmaninov, Bartok in mnogi drugi.
Veliko sodobnih umetnikov trdi, da so bili njihovi predniki romskega porekla, med njimi filmski igralci Yul Brynner, romski aktivist Charlie Chaplin, Rita Hayworth, Michael Caine, Bob Hoskins. Trenutno najbolj znani romski glasbeniki povsem svetu pa so Gipsy Kings.
 
 

Flamenco – glasba – ples

 
Glasba in ples Andaluzijskih Ciganov sta se razvila v XIV. st. v Andaluziji. Korenine najdemo v romski, andaluzijski, arabski in morda tudi v narodni glasbi španskih Judov. Bistvo flamenca je CANTE – pesem, ki je največkrat peta ob spremljavi kitare in improviziranega plesa. Glasba in ples se delita v tri kategorije: JONDO, CHICO in GRANDE.
 
To je zelo žalostna glasba, ki vsebuje tematiko smrti, obupa, tesnobe, tudi vmesno kategorijo, manj globoko (oriental. stil) in kategorijo CHICO s tematiko veselja in ljubezni …
Ta glasba je torej mešanica različnih stilov, vendar pa zanjo najdemo tudi točno določen izvor. To je tradicionalna glasba, po kateri so peli na porokah in ob veselih priložnostih.
 
 

Romi v literaturi

 
Romi v zgodovini za seboj niso puščali pisane literature, saj so bili pretežno nepismen narod. Bili pa so izvrstni pripovedovalci zgodb in legend ter pesmi, ki so jih praviloma zapisovali drugi. V novejšem času je znanih kar nekaj romskih literarnih avtorjev. Najpomembnejši so:
Novelist Mateo Maximoff, kalderaški Rom, ki piše v francoščini in čigar prevodi obstajajo tudi v angleščini in drugih jezikih.
Papusza, romska pesnica iz Poljske in so jo »ponovno odkrili« novi bralci;
John Banjan, znani angleški književnik in pesnik,
Adem Tikno in Gina Ranjčić, ki sta pisal pesmi v romskem jeziku,
Menyhert Lakatos, pisatelj iz Madžarske (Zadimljene podobe – slovenski prevod)
Aleksandar Germanov, Nina Aleksandrovna Dudarova, Mihail Bezlidski, Nikolaj Aleksandrovič Pankov, Nikolaj satkevič, ki piše za »Teater Romen« v Moskvi, Branislav Vajs Papuše (Krvave suze), Katarina Tajkon, Andre Lolešti, Jožef Daroši ćoli, Dezider Bangu.
V Jugoslaviji Kadrija Šainović, Dimiran Iljazović, Miroslav Mihailović, Ali Krasniči, Desanka Ristić, Rajko Đurić.
 
 

Romski reki in pregovori – kratek izbor

 
Ajsi bori laćhi: xal bilondo, phenel londo.
Takšna snaha je dobra, ki jé neslano in reče, da je dobro soljeno.
 
Akana mukav tut le Devlesa.
Odpuščan te k bogu (ob pogrebu).
 
Devlesa araklam tume.
Bog je uredil, da sem te našel.
 
Devlesa avilan.
Bog te mi je dal.
 
Gadje Gadjensa, Rom Romensa.
Gadže (neromi), Rom z Romom.
 
Kon khal but, khal peski bakht.
Kdor veliko je, sne lastno srečo.
 
 
Vir: Brizani, Traja (2000): Le ostanite – Romi gredo!. Celovec: Mohorjeva založba.
 
 
Aktualne novice
Delavnica: Dekada romskega svetnika
Inštitut za narodnostna vprašanja pripravlja v petek, 7. 11. 2014, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta, zaključno delavnico z naslovom Dekada romskega svetnika. Osrednji govorec bo dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
več...
Rezultati lokalnih volitev 2014
Na portalu Lokalne volitve 2014 lahko spremljate rezultate lokalnih volitev .
več...
4. Mednarodna konferenca Romano Kher
V četrtek, 25. septembra 2014 bo organizirana  4. Mednarodna konferenca Romano Kher. Konferenca bo potekala  v hotelu Diana (Murska Sobota), z začetkom ob 9. uri.   
več...