Evropska unija

 
 


EVROPSKA UNIJA
 
Evropska unija (European Union – EU)
 
1) Pogodba o Evropski uniji 1992, (Treaty on European Union (92/C 191/01)), podpisana 7. februarja 1992, v veljavi od 1. novembra 1993.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Področje varovanja narodnih manjšin je v Pogodbi o EU omenjeno le posredno v smislu varovanja in ohranjanja kulturne raznolikosti v državah članicah.
 
128. člen (III. poglavje, Naslov IX): v katerem med drugim poziva države članice k spoštovanju nacionalne in regionalne raznovrstnosti.
 
 
2) Resolucija o jezikovnih in kulturnih manjšinah v Evropski skupnosti, (Resolution on linguistic and cultural minorities in the European Community (A3-0042/94)), sprejeta 9. februarja 1994.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Evropski parlament v Resoluciji spodbuja v državah članicah spoštovanje jezikovne in kulturne raznolikosti, tudi glede Romov in Sintov. V ta namen med drugim priporoča sprejetje ustrezne zakonodaje na področju šolstva, sodstva in javne uprave, medijev in k zakonodajni prepovedi diskriminacije ter ekonomske in socialne izključenosti pripadnikov manjšinskih jezikov in kultur.
 
 
3) Resolucija Evropskega parlamenta o diskriminaciji Romov, (Discrimination against Roma (B4-0974/95)), sprejeta 13. julija 1995.
 
Dostop do dokumenta v angleščini:
http://www.europarl.europa.eu
 
 
V slednji Evropski parlament poziva Evropsko komisijo k pomoči pri družbeni integraciji Romov in k sodelovanju evropskih institucij s SE in OVSE v boju proti diskriminaciji Romov.
 
 
4) Amsterdamska pogodba, ki spreminja pogodbe o Evropski uniji, pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte, (Treaty of Amsterdam Amending the Treaty on European Union, the Treaties Establishing the European Communities and Related Acts), podpisana 2. oktobra 1997, v veljavi od 1. maja 1999.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščin:
 
13. člen (prej člen 6a): v slednjem je dana pravna osnova Evropskemu svetu, da na podlagi predlogov Evropske komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, uvede primerne ukrepe proti diskriminaciji na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
 
Na podlagi tega člena sta bili v letu 2000 sprejeti dve za Rome pomembni direktivi: Direktiva Sveta o uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na rasno ali etnično poreklo (Direktiva 2000/43/ES); in Direktiva Sveta o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (Direktiva 2000/78/ES); ki sta v Sloveniji združeni v Zakonu o uresničevanju načela enakega obravnavanja iz leta 2004. Namen omenjenih direktiv je brez diskriminacije zagotoviti dostop do zaposlitve, poklicnega usposabljanja, ustreznih delovnih pogojev, socialne varnosti, dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja ter dostop do javnih dobrin in storitev.
 
 
5) Redna letna poročila Evropske komisije o izpolnjevanju kriterijev za članstvo v EU
 
Evropska unija daje velik pomen zaščiti narodnih in etničnih manjšin. Zato je v obdobju procesa vključevanja deseterice držav v Evropsko unijo (med njimi tudi Slovenije) zahtevala od kandidatk, da med drugim tudi izpolnijo merila na področju zagotavljanja pravic manjšin, kakor so jih določili v Koebenhavnu. Zahtevali so vzpostavitev institucij, ki zagotavljajo spoštovanje in zaščito manjšin. Izpolnjevanje teh meril je spremljala Evropska komisija v svojih rednih letnih poročilih. V poročilih je Komisija izpostavila, da položaj Romov v Sloveniji ni zadovoljivo urejen ter da obstaja potreba po vzpostavitvi politik, ki bodo pospeševale socialno-ekonomsko integracijo Romov, posebno na področju zaposlovanja, zdravstva, izobraževanja in bivalnih razmer.
 
a) Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko Unijo, (Regular report from the European Commission on Slovenia's progress towards accession), 1998.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
b) Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko Unijo, 13. oktober 1999, (Regular report from the European Commission on Slovenia's progress towards accession),1999.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
c) Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko Unijo, 8. november 2000, (Regular report from the European Commission on Slovenia's progress towards accession),2000.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
č) Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko Unijo (SEC(2001) 1755), 13. november 2001, (Regular report from the European Commission on Slovenia's progress towards accession), 2001.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
d) Redno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko Unijo (SEC(2002) 1411), 9. oktober 2002, (Regular report from the European Commission on Slovenia's progress towards accession),2002.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
 
6) Pogodba iz Nice, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in nekatere z njimi povezane akte (2001/C 80/01), (Treaty of Nice amending the Treaty on European Union, the Treaties establishing the European Communities and certain related acts (2001/C 80/01)), podpisana 26. februarja 2001, vstopila v veljavo 1. februarja 2003.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Člen 1 (Člen 7): v slednjem Svet Evropske unije določa možnost sprejema sankcij proti državam, ki resno in vztrajno kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so navedene v 6.1 členu.
 
 
7) Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah (2000/C 364/01), (Charter of Fundamental Rights of the European Union (2000/C 364/01)), razglašena 7. decembra 2000 v Nici s strani Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
21. člen Listine prepoveduje vsakršno diskriminacijo na osnovi rase, barve kože, etničnega in družbenega izvora, jezika, veroizpovedi in pripadnosti narodni manjšini.
 
22. člen pa narekuje spoštovanje kulturne, verske in jezikovne raznolikosti v Evropi.
 
S 1. decembrom 2009 oz. z vstopom v veljavo Lizbonske pogodbe, je Listino Evropske unije o temeljnih pravicah iz leta 2000, nadomestila nova Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, z določenimi prilagoditvami, ki so bile sprejete 29. novembra 2007. Le ta je v skladu s 6.1 členom Lizbonske pogodbe, postala pravno zavezujoča in predstavlja temeljne pravice državljanov EU.
 
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
 
8) Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje rasizma in ksenofobije (EUMC) 2005 o stanju rasizma in ksenofobije v državah članicah EU - trendi, razvoj in dobre prakse, (EUMC - Annual Report 2005 Part 2 – Racism and Xenophobia in the EU Member States – trends, developments and good practice).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Poročilo navaja, da so Romi v 25ih državah članicah Evropske unije, najbolj izpostavljena skupina rasizmu. So žrtve diskriminacije pri zaposlovanju, nastanitvi, izobraževanju kot tudi redne žrtve rasnega nasilja. V poročilu so navedene tudi številne politične pobude in ukrepi za spodbujanje enakosti, boj proti rasni diskriminaciji in za spodbujanje boljših odnosov med večinskimi in manjšinskimi skupnostmi. Le te so: izvajanje evropske proti-diskriminacijske zakonodaje; proti-diskriminacijski ukrepi v nacionalni strategiji zaposlovanja, kjer so omenjeni številni specifični projekti zaposlovanja Romov, proti-diskriminacijski ukrepi na področju dostopa do stanovanj; in zagotovitev enakega dostopa do izobrazbe. Velik pomen je dan tudi nadaljnjemu razvoju zakonodaje, kazenskega pravosodja in pobud za zbiranje podatkov o rasističnih incidentih ter zagotovitvi podlage politiki, ki ščiti žrtve in odvrača storilce.
 
 
9) Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Romov v Evropi, (European Parliament resolution on the situation of the Roma in the European Union (P6_TA(2005)0151)), sprejeta 28. aprila 2005.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Resolucija spodbuja Evropsko komisijo in države članice k odločnejšemu ukrepanju za odpravo rasizma in diskriminacije Romov, ki slabijo vladavino prava in demokracije in spodbuja učinkovito vključevanje Romov v politično življenje, zlasti v zadevah, ki vplivajo na življenje in blaginjo romskih skupnosti. Poziva tudi k večji vključenost Romov v izvajanje in spremljanje projektov, ki vplivajo na izboljšanje njihove družbene in ekonomske integracije. Resolucija med drugim opozarja, da je holokavst nad Romi enako grozovit zločin kot drugi zločini nacističnega režima, ki si zasluži polno priznanje in ustrezno spoštovanje.
 
 
10) Resolucija Evropskega parlamenta o varstvu manjšin in proti-diskriminacijski politiki v razširjeni Evropi (2005/2008(INI)), (European Parliament resolution on the protection of minorities and anti-discrimination policies in an enlarged Europe (2005/2008(INI)), sprejeta 8. junija 2005.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Nekatere pomembne točke:
 
2. točka: V slednji med drugim Evropski parlament kot temeljne predpogoje za politiko vključevanja manjšin poudarja: nujnost ustrezne zastopanosti manjšin pri političnem odločanju; nujnost zagotavljanja enakega obravnavanja manjšin v zvezi z izobraževanjem, zdravstvenim varstvom, socialnimi storitvami, pravosodjem in drugimi javnimi storitvami; in še nujnost izražanja kulturne in jezikovne raznolikosti EU in njenih držav članic v sestavi Evropskega parlamenta.
7. točka: Evropski parlament priporoča, da opredelitev pripadnosti manjšini temelji na opredelitvi ''narodnostne manjšine'', ki je vključena v Priporočilo Sveta Evrope 1201(1993), kot skupine ljudi v državi, ki:
- bivajo na ozemlju te države in so njeni državljani,
- vzdržujejo dolgoletne, trdne in trajne vezi s to državo,
- kažejo posebne etnične, kulturne, verske ali jezikovne značilnosti,
- so dovolj reprezentativni, čeprav številčno manjši kot ostali del prebivalstva države ali regije v državi,
- jih spodbuja zanimanje, da se ohrani to, kar določa njihovo skupno identiteto, vključno z njihovo kulturo, tradicijo, vero ali jezikom.
29. točka poziva Svet, Komisijo ter različne lokalne, regionalne in nacionalne ravni vlad v državah članicah, da med drugim uskladijo svoje ukrepe za boj proti vsem oblikam diskriminacije vključno z romofobijo.
38. točka poudarja, potrebo po posebnem varstvu romske skupnosti, zaradi marginaliziranosti v preteklosti in hkrati ugotavlja diskriminatoren odnos do romske kulture, zgodovine in jezika.
39. točka ugotavlja diskriminiranost Romov pri zagotavljanju: izobrazbe z neupravičenim uvrščanjem v šole za otroke s posebnimi potrebami; bivališča, zdravstvene oskrbe, javnih storitev, zaposlovanja; ter pogosto odrekanje pravic s strani javnih oblasti in posledično nezadostno sodelovanje Romov v političnem življenju.
40. točka priporoča odpravo zapostavljenosti romske skupnosti z izvajanjem skupnih projektov, ki vključujejo države članice z romskim prebivalstvom; s spodbujanjem skupnih projektov financiranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; spodbujanjem učenja romskega jezika ter posledično krepitve njihove kulture in samopodobe; in z izboljšanjem dostopa Romov do zaposlitve, nastanitve, socialnih storitev in pokojninskih sistemov.
 
 
11) Romi in Travellerji v javnem izobraževanju: Pregled stanja v državah članicah EU, (Roma and Travellers in Public Education: An overview of the situation in the Member State, s), 1. maj 2006.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
V poročilu je kljub maloštevilnim uradnim podatkom razvidno, da ostaja dostop Romov in Travellerjev (kulturno-etnična skupina, ki izvira na Irskem) do osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja resna težava. Glavna ovira v izobraževalnem sistemu je še vedno segregacija. Do bistvenega napredka pa lahko privede le močno in odločno vodenje, z boljšimi in bolj usklajenimi prizadevanji ter predvsem z aktivno vključitvijo skupnosti Romov in Travellerjev. S tem bi prišlo do potrebnih sistematičnih sprememb v nacionalnih izobraževalnih strukturah, ki bi odločilno vplivale na njihove prihodnje življenjske možnosti.
 
 
12) Letno poročilo o stanju glede rasizma in ksenofobije v državah članicah EU - EUMC 2006, (The Annual Report on the Situation regarding Racism and Xenophobia in the Member States of the EU – EUMC 2006).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Poročilo opozarja na prisotnost diskriminatornih praks tako v izobraževanju, v urejanju stanovanjske problematike Romov, s strani širše javnosti ter tudi javnih uslužbencev, saj diskriminacijo spremlja še rasistično nasilje in kazniva dejanja. Zato je Evropski parlament pozval države članice naj okrepijo nacionalno zakonodajo in administrativne ukrepe za boj proti romofobiji in za prepoved posredne in neposredne diskriminacije Romov na vseh področjih javnega življenja. Še posebej je izrazil zahtevo po sprejetju ukrepov proti diskriminaciji v zaposlovanju, nastanitvi in enakemu dostopu do zdravstvenega varstva ter k odpravljanju rasnega razlikovanja v izobraževalnih sistemih. Za uresničevanje česar je Evropski parlament pozval tudi Evropsko komisijo k pripravi akcijskega načrta za spodbujanje boljše ekonomske, socialne in politične integracije Romov.
 
 
13) Resolucija Evropskega parlamenta o položaju romskih žensk v Evropski uniji (2005/2164(INI)), (European Parliament resolution on the situation of Roma women in the European Union (2005/2164(INI))), sprejeta 1. junija 2006.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Resolucija poziva države k odpravi neposredne diskriminacije na področju izobraževanja in zaposlovanja romskih žensk, ki še dodatno izvira iz patriarhalnih tradicij romskih skupnosti. Spodbuja samozaposlovanje le teh in socialno mešane naselitve pripadnikov romskih skupnosti. Velik poudarek je dan ureditvi zdravstvenega varstva žensk, zlasti k boljši zaščiti reproduktivnega in spolnega zdravja žensk, zakonski prepovedi prisilne sterilizacije in ustreznem izobraževanju zdravstvenega osebja za nepristranski odnos do posameznika. Države naj bi z ustreznimi ukrepi spodbujale načrtovanje družine, alternativne ukrepe za zgodnje poroke ter spolno vzgojo, zagotovile razvoj programov za pomoč romskim žrtvam nasilja v družini in spremljanje trgovine z romskimi ženskami. Vsi v ta namen sprejeti programi in projekti naj bi se izvajali ob posvetovanju z romskimi ženskami.
 
 
14) Letno poročilo o rasizmu in ksenofobiji v državah članicah EU - (FRA (Agencija Evropske unije za temeljne pravice) 2007), (Report on Racism and Xenophobia in the Member States of EU – (FRA (European Union Agency for Fundamental Rights) 2007)).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Poročilo ne ugotavlja bistvenih sprememb glede diskriminacije Romov v državah članicah Evropske unije (EU). Le ta je še vedno prisotna na področju zaposlovanja, stanovanjske problematike, s primeri nasilnih izselitev in preselitev Romov ter neenake možnosti na področju izobraževanja, zaradi nezadostnega financiranja programov. Zabeleženih je bilo tudi več primerov nasilja in druge neprimerne obravnave s strani policije. Opazni pa so tudi pozitivni učinki proti-diskriminacijske zakonodaje EU, vendar imajo žrtve diskriminacije še vedno premalo znanja o teh določilih. Pozitiven je tudi obstoj ozaveščenosti medijev, politikov in javnosti o potrebi po boju proti diskriminaciji ter tudi sprejem novih iniciativ politične in civilne družbe za boj proti diskriminaciji skozi in z izobraževanjem.
 
 
15) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. septembra 2007 o uporabi Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (2007/2094(INI), (European Parliament resolution of 27 September 2007 on the application of Council Directive 2000/43/EC of 29 June 2000 implementing the principle of equal treatment between persons irrespective of racial or ethnic origin (2007/2094(INI)).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
V resoluciji je poudarjen pomen prostega gibanja oseb kot sestavni del državljanstva Unije in bistveni element notranjega trga, kjer mora biti vsakomur zagotovljena visoka stopnja varnosti, svobode in pravic. Odločno poudarja potrebo po boju proti vsem oblikam rasizma, ksenofobije in diskriminacije ter stigmatizacije na podlagi etnične pripadnosti ter poziva države članice k zaščiti pravic Romov in njihovem vključevanju v družbo. Evropski parlament v skladu z Direktivo 2004/38/ES dodatno poudarja, da morajo vse države z zakonodajo omogočiti pritožbe na odločbo o izgonu in pravico do obrambe ter poudarja prepoved kolektivnih izgonov po načelu kolektivne odgovornosti.
 
 
16) Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (2007/C 306/01), (Treaty of Lisbon amending the Treaty on European Union and the Treaty establishing the European Community (2007/C 306/01)), podpisana 13. decembra 2007, v veljavi od 1. decembra 2009.
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Nekateri pomembni členi:
 
člen 1.3 (člen 1a) med temeljne vrednote EU uvršča spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.
 
člen 6.1: EU priznava pravice, svoboščine in načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, sprejete v letu 2000 in prilagojene decembra 2007, ki ji hkrati prizna enako pravno veljavnost.
 
člen 6.3: v katerem Lizbonska pogodba priznava temeljne pravice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope in jih uvršča med splošna načela prava Evropske Unije.
 
 
17) Letno poročilo Agencije EU za temeljne pravice v letu 2008, (European Union Agency for Fundamental Rights – Annual Report 2008).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Poročilo posebej opozarja na neposredno diskriminacijo Romov s strani administrativnega osebja pri nudenju zdravstvenih storitev in pomanjkanje poznavanja proti-diskriminacijske zakonodaje med zdravstvenim, administrativnim osebjem ter pacienti. Navaja tudi več rešitev diskriminatornih situacij Romov, ki so: nizke najemnine javnih stanovanj, sprejem dopolnilnega sistema šolanja, ločeno izobraževanje romskih otrok naj bi se izvajalo le kot kratkoročno pripravljalno obdobje za vključevanje Romov v redno šolanje, sicer naj bi se le to odpravilo. Poročilo še opozarja, da bi morale države članice večjo pozornost nameniti razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se je opredelilo proti vključevanju romskih otrok v posebne šole.
 
 
18) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2008 o evropski strategiji za Rome, (European Parliament resolution of 31 January 2008 on a European strategy on the Roma).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Resolucija države članice in institucije EU poziva naj odobrijo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev primernega družbenega in političnega okolja za vključevanje Romov. V ta namen mora Evropska komisija pripraviti Okvirno strategijo s katero bo na ravni EU zagotovljena skladnost politik v zvezi s socialnim vključevanjem Romov, oblikovati ustrezen akcijski načrt finančnih sredstev in ustanoviti Romsko enoto za usklajevanje izvajanja Strategije. Parlament tudi poziva Komisijo in Evropski Svet k uskladitvi romske politike EU s pobudo Desetletje vključevanja Romov, skladom za izobraževanje Romov in akcijskim načrtom OVSE, priporočila SE pa naj uporabita za povečanje učinkovitosti svojih prizadevanj na tem področju.
 
 
19) Letno poročilo Agencije EU za temeljne pravice v letu 2009, (European Union Agency for Fundamental Rights – Annual Report 2009).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Poročilo daje poudarek predvsem vzpostavitvi Nacionalnega organa za enakost, ki izhaja iz Direktive Sveta o uresničevanju načela enakega obravnavanja ne glede na rasno ali etnično poreklo iz leta 2000. Poročilo ugotavlja, da do leta 2008, 21 držav članic še vedno ni v celoti preneslo omenjeno direktivo v notranjo zakonodajo. (Slovenija je to že storila z vzpostavitvijo instituta Zagovornika/ce enakih možnosti.) Še vedno je prisotna tudi posredna in neposredna diskriminacija Romov, in sicer na področju zaposlovanja, nastanitve, v šolstvu in predvsem pri dostopu do zdravstvenih storitev, kjer je bilo zaradi drugačne kulture in jezika, v letu 2008, evidentiranih več primerov diskriminacije od zdravstvenega ali drugega osebja.
 
 
20) Resolucija Evropskega parlamenta o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (2008/2137(INI)), (European Parliament resolution of 11 March 2009 on the social situation of the Roma and their improved access to the labour market in the EU (2008/2137(INI))).
 
Dostop do celotnega dokumenta v angleščini:
 
Dostop do celotnega dokumenta v slovenščini:
 
Resolucija med drugim poudarja pomen vključenosti romskih skupnosti in voditeljev ter nevladnih organizacij, ki zastopajo romske interese, kot sooblikovalcev v političnih odločitvah na vseh ravneh oblasti držav članic in institucij EU. S tem vplivajo na celovit pristop k dolgoročni, usklajeni rešitvi, ki bo vključevala politike nastanitve, zdravstvenega varstva in trga dela kot neločljivega dela ukrepov za podpiranje regionalnega razvoja in socialnega vključevanja. Poudarjen je tudi pomen vzpostavitve vseevropskega foruma, kjer bi prišlo do izmenjave dobrih praks in posvetovanj o pripravi smernic za spodbujanje usklajenega pristopa na evropski ravni s koničnim ciljem kulture neodvisnosti Romov.

21.) An EU Framework for National Roma Integration Strategies up to 2020. COM(2011) 173 final. Brussels, 5. 4. 2011. European Commission 2011.
Aktualne novice
Delavnica: Dekada romskega svetnika
Inštitut za narodnostna vprašanja pripravlja v petek, 7. 11. 2014, ob 9. uri v dvorani Državnega sveta, zaključno delavnico z naslovom Dekada romskega svetnika. Osrednji govorec bo dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.
več...
Rezultati lokalnih volitev 2014
Na portalu Lokalne volitve 2014 lahko spremljate rezultate lokalnih volitev .
več...
4. Mednarodna konferenca Romano Kher
V četrtek, 25. septembra 2014 bo organizirana  4. Mednarodna konferenca Romano Kher. Konferenca bo potekala  v hotelu Diana (Murska Sobota), z začetkom ob 9. uri.   
več...